Uvod
Kaj je debata
Definicija Izobraževalna debata je uravnoteženo strukturiran komunikacijski dogodek o pomembni temi, v kateri se soočita dve (lahko tudi več) nasprotujočih si strani in poskušata prepričati publiko/sodnike. Razumeti jo moramo kot proces, ne kot enkraten, zaključen dogodek.
Debato kot tekmovalno disciplino v taki ali drugačni obliki pozna večina držav. Lahko je organizirana v okviru različnih mladinskih organizacij, lahko kot izvenšolska dejavnost, celo kot del izbirnega rednega šolskega programa ali kot del krožkov oz. izbirnih vsebin. Vedno bolj se debata kot aktivna metoda pri poučevanju različnih predmetov pojavlja v različnih šolskih sistemih.
Osnovni principi debate
Vsaka stran v debati, najpogosteje sta dve, ena, ki trditev zagovarja in druga, ki jo zavrača, imata enako možnost, da predstavita stališča. To pomeni, da ne glede na to, o katerem debatnem formatu govorimo, ima vsaka stran na razpolago prav toliko časa kot druga stran. Debatni format tudi določa, koliko govorcev, govornic je na vsaki strain, vrstni red, kako si govorci sledijo in naloge govorcev, kaj mora kdo narediti.
Debata je komunikacijski dogodek, lahko pisan ali govorjen (večinoma) in služi kot predstava in kot metoda za prenos idej in argumentov.
Vsaka debata ima naprej določeno debatno trditev, o kateri se debatira, kar omogoča, da je razprava bolj osredotočena na določen problem, kot je to običajno pri neformalnem pogovoru. Običajno so debatne trditve zanimive in pomembne za debatirajoče in publiko. Trditev mora biti ubesedena tako, da omogoča argumente tako za kot proti, biti mora jasna in preprosta. Odvisno od trditve se lahko debatira o vrednotah, dejstvih ali najpogosteje o različnih politikah oz. strategijah. Debatna trditev mora biti vedno uravnotežena tako, da omogoča tako argumente za kot proti. Ena stran tako predstavi argumente, ki trditev zagovarjajo, druga strani predstavlja argumente, ki trditev zavračajo ali/in zavračajo argumente zagovorniške strani. Skratka vsaka skupina predstavlja različne poglede, drugačne argumente, izhaja iz različnih predpostavk.
Seveda obe ekipi tudi zavračata argumente nasprotne strani, vzpostavi se tim. točka spora, kar je jedro, bistvo debate. Tako debaterji zelo natančno analizirajo argumente nasprotne strani, iščejo napake v sklepanju, predstavljajo drugačne podpore, podatke…., skratka, uporabljajo vse možne tehnike argumentacije in logike. Vsaka ekipa more ne samo zavrniti argumente nasprotne strani, marveč tudi popraviti škodo, ki jo je nasprotna ekipa storila z zavračanjem njihovih argumentov To se stori na ta način, da se zavrne zavračanje nasprotne ekipe, se razširi svoje argumente, predstavi nove dokaze v podkrepitev argumentov. Zadnji proces, ki se mora zgoditi v vsaki debati, je analiza celotne debate oz. najpomembnejših argumentov, ki so bili predstavljeni v debati.
Nasprotna ekipa ima običajno tudi možnost postavljanja vprašanj. Več o vprašanjih v poglavju o debatnih formatih.
Velika razlika od neformalne debate v vsakodnevnem življenju, ko poskušamo prepričati sogovornico, je dejstvo, da v izobraževalni debati vedno nagovarjamo publiko oz. sodnike. Sodnice in sodnike poskušamo prepričati, da so naši argumenti boljši. Tako sodniki na osnovi različnih kriterijev, najodločilnejši je argumentacija, odločijo, kdo je zmagovalec v debati. Če uporabljamo debato v razredu kot učno metodo pri podajanju nove snovi, recimo, prevzame seveda vlogo sodnika učitelj, lahko pa tudi ostali učenci in učenke.
V svetu obstaja veliko različnih debatnih formatov. Med seboj se razlikujejo v številu govorcev na vsaki strani ( 1, 2, 3 …), načinu priprav na debate (lahko se na eno debatno trditev pripravljajo nekaj mesecev, nekaj tednov ali le 15 minut), tipu vprašanj, ki jih postavljajo (navzkrižno zasliševanje, vprašanja med govori), dolžini govorov, nalogah govorcev.
Zakaj je debata „dobra.“
Debata razvija kritično mišljenje, argumentacijske sposobnosti, veščine javnega nastopanja, je odlična metoda za pridobivanje znanja, usposablja mlade za timsko delo in jih uči, kako najti rešitve za različne probleme sodobne družbe.
Debata razvija kritično mišljenje
Debata je ena od najboljših metod za razvijanje kritičnega mišljenja. Učenci morajo biti v debati pripravljeni, da zagovarjajo svoje argumente, analizirajo in kritično ovrednotijo argumenta nasprotne strani, branijo svojo argumenta, prav to dejstvo pa jih vodi k kritičnemu mišljenju. Medtem ko tradicionalne izobraževalne metode učijo učence nekritičnega sprejemanja podanih vsebin in konceptov, debata spodbuja mlade , da kritično vrednotijo pridobljeno znanje, ga poglabljajo, iščejo nove razlage, raziskujejo naprej, kritično analizirajo bistvo predstavljene argumentacije, predlagajo nove rešitve. To pa so vse procesi, ki so bistveni za kritično mišljenje. Kritično mišljenje je aktivnost, ki pridobljeno znanje, ideje, koncepte aplicira na nov način, uporablja za kreativno reševanje problemov, povezuje ideje na izviren način. Kritično mišljenje se zgodi, ko učenec koncept, ki se ga je naučil, aplicira na novo vsebino. Zgodi se prenos pridobljenega znanja v situaciji, za katero učenec ni bil vnaprej pripravljen, da jo bo analiziral.
Debata uči komunikacijske veščine
Ena za mladega človeka najpomembnejših lastnosti, ki jo debata zelo učinkovito razvija, je samozavest. Namreč, mladi, ki so dobro seznanjeni z argumenti, ki razumejo snov, o kateri bodo govorili in seveda imajo za seboj nekaj debat, izgledajo bolj samozavestno in tudi postanejo bolj samozavestni. Toda debata uči tudi drugo vrsto samozavesti: pogum, da ostaneš mirna tudi takrat, ko izgleda, da se vse podira. Zaradi narave same debate, ko na vse, kar debater pove, drugi debater analizira, kritično ovrednoti, opozori na napake v sklepanju, pokaže boljše rešitve, pogosto z argumenti, ki so nepričakovani, vsakdo, ki se ukvarja z debato, razvija sposobnost hitrega mišljenja in reagiranja. Namreč v debati moraš odgovoriti na nasprotnikove argumente in časa za razmislek v sami debati nimaš veliko. Marsikatere argumente in odgovore nanje lahko debaterji predvidijo, ko se pripravljajo na debate, toda na marsikatere argumente, na katere niso naprej pripravljeni, morajo odgovor najti med debato samo, vse to pa povečuje tako hitrost mišljenja kot tudi sposobnost samozavestnega odgovarjanja na nepričakovano.
Seveda poleg samozavesti debata uči še vse ostale tehnike prepričevanja, kot so neizmerna moč besed, različne govorne taktike, organizacijo govora in analizo publike. Debaterji pa poleg tega, da se izurijo in postajajo boljši govorci in govornice tudi s stališča tehnik prepričevanja, začnejo prepoznavati tudi negativne posledice, manipulativne moči tehnik prepričevanja, tako pogoste v političnem govoru. Uspešna uporaba tehnik prepričevanja v kombinaciji z dobro raziskanimi vsebinami, o katerih se razpravlja in trdnimi argumenti, so tiste veščine, ki zagotavljajo debaterjem uspeh ne samo v času šolanja, marveč za vse življenje, saj bodo znali najprej obravnavano snov dobro raziskati, analizirati informacije, jih dobro organizirati in prepričljivo predstaviti. In nenazadnje, ker bodo obvladovali tehnike prepričevanja, bodo tudi prepoznavali pri ostalih, kdaj so le-te uporabljene neetično, kdaj govorec igra le na čustva, kdaj je vsebina prikrita oz. ni utemeljena, kdaj prevladuje le cenena govorica.
Debata vodi k informacijski pismenosti, saj razvija aktivno raziskovanje, selekcioniranje in analizo informacij
Temeljna komponenta, ki jo priprava na vsako debato zahteva, je raziskovanje. Namreč, prva naloga, ki jo debaterji in debaterke opravijo, ko zvedo, na katero debatno trditev bodo debatirali, je, da v brskalnik odtipkajo nekaj ključnih besed in začnejo selekcionirati in prebirati najdena gradiva in/ali se zapodijo v knjižnico in najdejo čimveč gradiva o temi, tako v knjigah in revijah kot tudi v različnih ostalih podatkovnih bazah. Tako se urijo in postajajo mojstri v uporabi različnih iskalnih orodij, tako klasičnih kot so UDK v knjižnicah kot tudi v sodobnih, Internet brskalnikih, uporabi ključnih besedah. Večina debatnih formatov tudi zahteva, da debaterji citirajo, od kod črpajo podatke, kje so našli določeno teorijo, statistiko, raziskavo, podobno kot morajo to storiti, kadar citirajo za pisne seminarske naloge ali esej.
Seveda se debaterji naučijo tudi, kako se gradiva prebira, saj morajo pregledati številne dokumente, da dobijo širok vpogled v obravnavano temo, kar jih uri v hitrem pregledovanju, »skeniranju« takih ali drugačnih dokumentov. Poleg tega se naučijo tudi hitro ovrednotiti pregledane informacije, izluščiti tiste, ki jih potrebujejo za debato. Veščine kot so hitrost pri iskanju informacij, prepoznavanje kvalitetne informacije, selekcioniranje informacij in seveda analiza informacij postajajo ene najbolj cenjenih in uglednih, a istočasno tudi najbolj nujnih. Človek brez teh sposobnosti v informacijski dobi 21. stoletja enostavno ne more več preživeti, če želi iti v korak z razvojem in tako na osebnem kot tudi v poklicnem življenju uživati polno življenje, aktivno sodelovati pri oblikovanju okolja, v katerem živi, prepoznavati družbene in civilizacijske spremembe v lokalni in globalni skupnosti, skratka, bivati kot aktiven državljan oz. Državljanka.
Debata spreminja znanje v obnašanje
Debata spodbuja tako učence kot učitelje, da razmišljajo, iščejo nove rešitve, saj je bistvo debate prav v tem, da ustvarja nove kognitivne prostore za vse vpletene. Debate so živ dialog med informiranimi posamezniki in posameznicami, vsaka izjava lahko pričakuje proti izjavo in tukaj se vzpostavlja prostor za nove ideje, skozi kritične aplikacije znanja. Že sama priprava na debate, ki zahteva precej raziskovanja, zbiranja podatkov, vrednotenja informacij, tudi argumentov, s katerimi se ne strinja, kreativne uporabe različnih informacij ustvarjajo nove modele znanja.Ena od glavnih prednosti debate v razredu je, da nauči, kako pridobljeno znanje spremeniti v uporabno obliko, s katero učenci lahko suvereno razpolagajo in uporabljajo v različnih okoliščinah. Iz abstraktnega nivoja vedenja v aplikacije, obnašanje, iz posredovanja naučenega v kreativno uporabo.
Osnovnošolski debatni format – Karl Popper
Na kratko o Osnovnošolskem debatnem formatu Število debaterjev v vsaki ekipi: 3 Število ekip v eni debati: 2, ena ekipa zagovarja debatno trditev, druga jo zavrača Število govorov na vsaki strani: 3 Vprašanja: navzkrižno zasliševanje po vsakem od prvih štirih govorov (po obeh prvih in obeh drugih govorih) Dolžina: oba prva govora 5 minut, vsi ostali govori po 4 minute, navzkrižno zasliševanje 2 minuti, pripravljalni čas med govori 10 minut
Debatne trditve: pripravljena debatna trditev – zanjo izvedo najmanj mesec pred turnirjem in “impromptu”, zanjo izvedo na debatnem turnirju, eno uro pred debato, vsaka ekipa se pripravlja sama, brez pomoči mentorjev ali drugih ekip, za pripravo lahko uporabijo le eno knjigo – enciklopedijo, almanah … Video posnetek debat:
Debatna trditev “Otrokom bi morali prepovedati, da postanejo profesionalni modeli.”
Debatna trditev “Nošenje krzna bi morali prepovedati.”
Na dolgo o Osnovnošolskem debatnem formatu
Zavračanje argumentov nasprotne strani, vzpostavitev tim. točke spora, je jedro, bistvo debate, brez tega ne moremo govoriti o debati. Tako debaterji zelo natančno analizirajo argumente nasprotne strani, iščejo napake v sklepanju, predstavljajo drugačne podpore, podatke…., skratka, uporabljajo vse možne tehnike argumentacije in logike. Vsaka ekipa more ne samo zavrniti argumente nasprotne strani, marveč tudi popraviti škodo, ki jo je nasprotna ekipa storila z zavračanjem argumentov. To se stori na ta način, da se zavrne zavračanje nasprotne ekipe, se razširi svoje argumente, predstavi nove dokaze v podkrepitev argumentov. Skupina, ki trditev zagovarja, mora pripraviti argumente, ki trditev zagovarjajo. Pri oblikovanju govorov, se struktura razlikuje pri trditvah vrednot in dejstev od trditev politik. : v tem debatnem formatu v drugem in tretjem govoru niso dovoljeni novi argumenti! Argumente zagovorniške skupine predstavi 1 govorec/ka in teh argumentov se morata držati tako drugi kot tretji govorec/ka.
Novi dokazi, podpore so dovoljeni skozi vso debato! Pri zavračanju in pri vzpostavljanju argumentov na novo, uporabljaj nove podatke, dokaze za podkrepitev svojih trditev, ne ponavljaj istih podatkov, ki so jih uporabili tvoji sogovorci, sogovorke! Trditev dejstev in vrednot Primeri trditve dejstev in vrednot: “Pravica do zasebnosti mladostnika je bolj pomembna od pravice staršev, da vedo.” “Nasilje v medijih vodi v nasilje v družbi.” “V nekaterih primerih je uporaba nasilja za zaščito okolja opravičljiva.”
Zagovorniška skupina Prvi govor zagovorniške skupine (5 minut) Uvod Vzpostavi vzdušje, lahko je zgodba, primerjava, anekdota, apel na emocije, jezik lahko bolj barvit, pesniški kot kasneje v debati. Tudi strnjeno, v nekaj besedah bistvo zagovorniškega predmeta, glavne točke, 30 sekund. Definicija pojmov v trditvi (definicije morajo biti splošno sprejete in razumljene in fer, take, ki omogočajo uravnoteženo debato, pri definiranju se uporablja SSJK, splošne enciklopedije, leksikone …, 20 sekund) Kriterij, končni cilj za kar se zavzema debatna skupina, vrednota, ki jo zagovorniška ekipa zagovarja, recimo človekove pravice ali čimveč dobrega za čimveč ljudi …., istočasno je kriterij tudi tisti okvir, ki drži skupaj argumente, saj morajo vsi argumenti težiti k istemu cilju, poleg tega je kriterij tudi tisti element, na osnovi katerega naj bi sodniki, sodnice tehtale, kateri argumenti so pomembnejši, na osnovi katerih naj bi se odločila zmaga oz. poraz. (10 sekund) Argumentacijski nizi: 2 do 3, ki podpirajo trditev. Ne pozabite argumenti morajo biti sestavljeni iz 3 elementov: trditve/predpostavke, utemeljitve/sklepanja in podpore/dokaza. Zaključek (ponovno se na kratko predstavi glavne točke zagovorniškega predmeta in udarno zaključi, 30 sekund). Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 3. govorec negacijske skupine
Drugi govor zagovorniške skupine (4 minute) Uvod Glavne točke, napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo, 10 sekund. Zavračanje argumentov negacijske skupine (1 do 1,5 minute) Zavračanje zavračanja negacijske skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov zagovorniške strani, nove podpore. (1 do 1, 5 minute) Zaključek. Ponovi se glavne točke predstavljenega govora. (20 sekund) Navzrkrižno zasliševanje (2 minuti) sprašuje 1. govorec negacijske skupine
Tretji govor zagovorniške skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, predstavitev glavnih točk sklepnega govora. Zavračanje argumentov negacijske skupine in zavračanje zavračanja negacijske skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov zagovorniške skupine, nove podpore. Analiza debate. Pregled najmočnejših točk spora v debati. Tehtanje argumentov. Zaključek Na kratko, udarno in čustveno se predstavi glavne točke tega govora. Zadnji apel na sodnike in publiko.
Negacijska skupina
Prvi govor negacijske skupine (5 minut) Uvod. Vzpostavi vzdušje, lahko je zgodba, primerjava, anekdota, apel na emocije, jezik lahko bolj barvit, pesniški kot kasneje v debati. Poleg tega v nekaj besedah bistvo negacijskega predmeta in negacijske strategije. Definicija trditve: negacijska skupina običajno sprejme definicijo, ki jo je postavila zagovorniška skupina. Zavrne jo le v primeru, ko je zagovorniška skupina postavila definicijo, ki ni fer oz. ne omogoča uravnotežene debate. Če se negacijska skupina ne strinja z definicijo trditve, ki jo je postavila zagovorniška skupina, mora razložiti zakaj se ne strinja in razložiti, zakaj definicija negacijske skupine, bolje definira trditev kot zagovorniška skupina. Kriterij: negacijska skupina lahko sprejme kriterij zagovorniške skupine oz. ga zavrne. V primeru, ko ga zavrne, mora razložiti, zakaj ga zavrača in pojasniti zakaj kriterij negacijske skupine bolj ustreza tej debati. . Argumentacijski nizi, ki se ne strinjajo/zanikajo trditev, največ 2 Zavračanje argumentov zagovorniške skupine. Zaključek Ponovno se na kratko predstavi glavne točke negacijskega predmeta in udarno zaključi. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 3. govorka zagovorniške skupine
Drugi govor negacijske skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, kaj je bistvo tega govora, napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo, bistvene točke. Zavračanje argumentov zagovorniške skupine. Zavračanje zavračanja zagovorniške skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov negacijske strani, nove podpore. Zaključek. Ponovno se na kratko predstavi glavne točke negacijskega predmeta in udarno zaključi.. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 1. govorka zagovorniške skupine
Tretji govor negacijske skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, kaj je bistvo tega govora, napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo, bistvene točke. Zavračanje argumentov zagovorniške skupine in zavračanje zavračanja zagovorniške skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov negacijske skupine, nove podpore. Analiza debate. Pregled najmočnejših točk spora v debati. Tehtanje argumentov. Zaključek Predstavitev glavnih točk v tem govoru. Zadnji apel na publiko in sodnike, da so argumenti negacijske skupine pomembnejši, tehtnejši od argumentov zagovorniške skupine in da naj zato sodnik odloči zmago negacijski skupini.
Trditev politik, strategij To so tiste trditve, ki uvajajo spremembe, ki želijo spremembe obstojočega stanja, tim. trditve politik, pogosto jih lahko prepoznamo tudi po uporabi besede “bi morali” Struktura govorov debat politik je drugačna od strukture govorov debat dejstev oz. vrednot, primeri debatnih trditev politik “Evtanazijo bi morali legalizirati.” “Podpiramo obdavčitev sladkih pijač in hrane.” “Primatom- živalim kot so opice in delfini bi morali podeliti enako pravico do življenja, do zaščite pred fizično bolečino in pravico do svobode gibanja kot jo imamo ljudje.”
Zagovorniška skupina Prvi govor zagovorniške skupine (5 minut) Uvod Zelo kratko, 10 sekund, predvsem apel na emocije, seveda povezano s problemom, o katerem se bo debatiralo. Problem, Definicija trditve je vključena v ta sklop. Seveda pa mora zagovorniška skupina predstaviti osnovne podatke o problemu, o kakšnem problemu pravzaprav govorimo, zakaj je to problem, za koga je to slabo, komu škodi, zakaj je nujno potrebna sprememba. Plan: načrt, kako bi rešili, zmanjšali problem. V tem delu mora biti obvezno definirano, kdo bo naredil spremembo in kako, na kakšen način, kakšni bodo stroški, kje se bo dobil denar. Argumenti – prednosti plana kaj se bo izboljšalo, zakaj je to dobro, 2 do 3 razlogi/argumenti. To je pri tem tipu debate najvažnejši, bistveni del. (2,5 – 3 minute). Zaključek, ponovno, zelo na kratko, apel na emocije, na kratko se ponovi glavne točke zagovorniškega predmeta, 10 sekund. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti) sprašuje 3. govorec negacijske skupine.
Drugi govor zagovorniške skupine (4 minute) Uvod Zelo kratko, predstavitev glavnih argumentov tega govora oz. napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo. Problem V primeru, da negacijska skupina ni prepoznala problema kot pomembnega, ga ni sprejela, mora zagovorniška skupina ponovno – Plan Zavračanje zavračanja negacijske skupine. Zagovorniška skupina mora na novo vzpostaviti svoje argumente. Uporabi nove podatke, drži se strukture, točka za točko. Argumenti: Zavračanje zavračanja negacijske skupine. Zagovorniška skupina mora na novo vzpostaviti svoje argumente. Uporabi nove podatke, drži se strukture, točka za točko. Zaključek, ponovno, zelo na kratko, apel na emocije, na kratko se ponovi glavne točke 2 govora. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 1. govorec negacijske skupine
Tretji govor zagovorniške skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, predstavitev glavnih točk sklepnega govora. Zavračanje argumentov negacijske skupine in zavračanje zavračanja negacijske skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov zagovorniške skupine, nove podpore. Analiza debate. Pregled najmočnejših točk spora v debati. Tehtanje argumentov. Zaključek Na kratko, udarno in čustveno se predstavi glavne točke tega govora. Zadnji apel na sodnike in publiko.
Negacijska skupina Prvi govor negacijske skupine (5 minut) Uvod Na kratko predstavi glavne točke negacijskega predmeta, apel na čustva. Zavrne ali sprejme problem Negacijska skupina ima na voljo različne strategije. – Lahko se strinja s problemom. Trdi, da je problem pomemben in da ga je potrebno rešiti, vendar se ne strinja z načinom, planom, kako ga reševati. – Trdi, da problem ni tako pomemben, da je minimalen, zadeva malo število ljudi, ne dela velike škode, obstajajo veliko pomembnejši problemi …. Išče pomanjkljivosti v planu zagovorniške skupine. Tudi tukaj ima negacijska skupina različne možnosti: – Trdi, da plan ne bo rešil problema. – Trdi, da plan zagovorniške skupine ne bo deloval in seveda dokazuje, zakaj. – Trdi, da bo plan zagovorniške skupine povzročil več škode kot koristi. – Negacijska skupina lahko predstavi tudi svojo rešitev problema, nov plan ( ni nujno, negacijska skupina naj dobro premisli, kdaj bo sprejela to taktiko). Išče pomanjkljivosti v prednostih. Tudi tukaj ima negacijska skupina na voljo različne strategije, da naštejem le nekatere. – Dokazuje, da so prednosti pravzaprav pomanjkljivosti. – Da so prednosti zanemarljive, minimalne. – Da so posledice usodne, da bodo poslabšale situacijo. – Da naštete prednosti povzročajo nove težave. Predstavi svoje argumente proti debatni trditve: 2 argumenta, pogosto se ta dva argumenta lahko uporabita že tudi za zavračanje zagovorniške skupine Zaključek. Povzame glavne točke tega govora. Emocionalno, udarno. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 3. govornica zagovorniške skupine
Drugi govor negacijske skupine (4 minute) Nadaljuje z zavračanjem argumentov predstavljenih v 2. govoru zagovorniške skupine in na novo vzpostavi svoje argumente, zavrne zavračanje lastnih argumentov. Za podkrepitev svojih argumentov se uporabljajo novi podatki, dokazi. Ne uporabljaj tistih, ki so bili že predstavljeni v prvem govoru! Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 1. govornica zagovorniške skupine Tretji govor negacijske skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, kaj je bistvo tega govora, napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo, bistvene točke. Zavračanje argumentov zagovorniške skupine in zavračanje zavračanja zagovorniške skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov negacijske skupine, nove podpore. (1 do 2 minuti) Analiza debate. Pregled najmočnejših točk spora v debati. Tehtanje argumentov. (2 do 3 minute) Zaključek Predstavitev glavnih točk v tem govoru. Zadnji apel na publiko in sodnike, da so argumenti negacijske skupine pomembnejši, tehtnejši od argumentov zagovorniške skupine in da naj zato sodnik odloči zmago negacijski skupini (30 sekund).
Postavljanje vprašanj
- V tem debatnem formatu se uporablja navzkrižno zasliševanje. Vprašanja si sledijo takole: po zaključku prvega govora zagovorniške skupine tretja govornica negacijske skupine postavlja vprašanja prvemu govorcu zagovorniške skupine;
- po zaključku prvega govora negacijske skupine tretja govornica ali govorec zagovorniške skupine postavlja vprašanja prvemu govorcu, govornici negacijske skupine;
- po zaključku drugega govora zagovorniške skupine prvi govorec/govornica negacijske skupine postavlja vprašanja drugemu govorcu;
- po zaključkiu drugega govora negacijske skupine, pa prva govornica zagovorniške skupine postavlja vprašanja.
Za postavljanje vprašanj sta vsakemu, ki sprašuje na voljo 2 minuti. Spraševalec postavi vprašanje – ki naj bo kratko in jedrnato, izprašani mora na vprašanje odgovoriti. Ta čas ni namenjen ponavljanju argumentov ali dodatnemu komentiranju, marveč samo postavljanju vprašanj in odgovorov. S vprašanji želimo:
- dobiti pojasnilo, če ne razumemo dobro, kar je bilo povedano;
- opozoriti na šibkost predstavljenih argumentov, napako v sklepanju, napačnih podatkov, drugačne interpretacije;
- dobiti odgovor, ki koristi naši strani in našim argumentom.
Najboljša strategija pri vprašanjih je, da so nekatera pripravljena naprej, saj lahko predvidimo, kateri so napogostejši argumenti v debati, nekatera vprašanja debaterji in debaterke pripravijo med samo debato. Pri pripravi vprašanj se debatna ekipa lahko med seboj posvetuje in sicer med pripravljalnim časom. Raziskovalna naloga
Raziskovalna naloga, ki sto jo pripravile Klara Brežnik, Ana Lipovšek, Katja Petrič, Osnovna šola Lava, pod mentorstvom prof. Janje Rozman, pod naslovom Dodatek
Sodniški list za Osnovnošolski debatni format