Osnovnošolski debatni format – Karl Popper
Na kratko o Osnovnošolskem debatnem formatu Število debaterjev v vsaki ekipi: 3 Število ekip v eni debati: 2, ena ekipa zagovarja debatno trditev, druga jo zavrača Število govorov na vsaki strani: 3 Vprašanja: navzkrižno zasliševanje po vsakem od prvih štirih govorov (po obeh prvih in obeh drugih govorih) Dolžina: oba prva govora 5 minut, vsi ostali govori po 4 minute, navzkrižno zasliševanje 2 minuti, pripravljalni čas med govori 10 minut
Debatne trditve: pripravljena debatna trditev – zanjo izvedo najmanj mesec pred turnirjem in “impromptu”, zanjo izvedo na debatnem turnirju, eno uro pred debato, vsaka ekipa se pripravlja sama, brez pomoči mentorjev ali drugih ekip, za pripravo lahko uporabijo le eno knjigo – enciklopedijo, almanah … Video posnetek debat:
Debatna trditev “Otrokom bi morali prepovedati, da postanejo profesionalni modeli.”
Debatna trditev “Nošenje krzna bi morali prepovedati.”
Na dolgo o Osnovnošolskem debatnem formatu
Zavračanje argumentov nasprotne strani, vzpostavitev tim. točke spora, je jedro, bistvo debate, brez tega ne moremo govoriti o debati. Tako debaterji zelo natančno analizirajo argumente nasprotne strani, iščejo napake v sklepanju, predstavljajo drugačne podpore, podatke…., skratka, uporabljajo vse možne tehnike argumentacije in logike. Vsaka ekipa more ne samo zavrniti argumente nasprotne strani, marveč tudi popraviti škodo, ki jo je nasprotna ekipa storila z zavračanjem argumentov. To se stori na ta način, da se zavrne zavračanje nasprotne ekipe, se razširi svoje argumente, predstavi nove dokaze v podkrepitev argumentov. Skupina, ki trditev zagovarja, mora pripraviti argumente, ki trditev zagovarjajo. Pri oblikovanju govorov, se struktura razlikuje pri trditvah vrednot in dejstev od trditev politik. : v tem debatnem formatu v drugem in tretjem govoru niso dovoljeni novi argumenti! Argumente zagovorniške skupine predstavi 1 govorec/ka in teh argumentov se morata držati tako drugi kot tretji govorec/ka.
Novi dokazi, podpore so dovoljeni skozi vso debato! Pri zavračanju in pri vzpostavljanju argumentov na novo, uporabljaj nove podatke, dokaze za podkrepitev svojih trditev, ne ponavljaj istih podatkov, ki so jih uporabili tvoji sogovorci, sogovorke! Trditev dejstev in vrednot Primeri trditve dejstev in vrednot: “Pravica do zasebnosti mladostnika je bolj pomembna od pravice staršev, da vedo.” “Nasilje v medijih vodi v nasilje v družbi.” “V nekaterih primerih je uporaba nasilja za zaščito okolja opravičljiva.”
Zagovorniška skupina Prvi govor zagovorniške skupine (5 minut) Uvod Vzpostavi vzdušje, lahko je zgodba, primerjava, anekdota, apel na emocije, jezik lahko bolj barvit, pesniški kot kasneje v debati. Tudi strnjeno, v nekaj besedah bistvo zagovorniškega predmeta, glavne točke, 30 sekund. Definicija pojmov v trditvi (definicije morajo biti splošno sprejete in razumljene in fer, take, ki omogočajo uravnoteženo debato, pri definiranju se uporablja SSJK, splošne enciklopedije, leksikone …, 20 sekund) Kriterij, končni cilj za kar se zavzema debatna skupina, vrednota, ki jo zagovorniška ekipa zagovarja, recimo človekove pravice ali čimveč dobrega za čimveč ljudi …., istočasno je kriterij tudi tisti okvir, ki drži skupaj argumente, saj morajo vsi argumenti težiti k istemu cilju, poleg tega je kriterij tudi tisti element, na osnovi katerega naj bi sodniki, sodnice tehtale, kateri argumenti so pomembnejši, na osnovi katerih naj bi se odločila zmaga oz. poraz. (10 sekund) Argumentacijski nizi: 2 do 3, ki podpirajo trditev. Ne pozabite argumenti morajo biti sestavljeni iz 3 elementov: trditve/predpostavke, utemeljitve/sklepanja in podpore/dokaza. Zaključek (ponovno se na kratko predstavi glavne točke zagovorniškega predmeta in udarno zaključi, 30 sekund). Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 3. govorec negacijske skupine
Drugi govor zagovorniške skupine (4 minute) Uvod Glavne točke, napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo, 10 sekund. Zavračanje argumentov negacijske skupine (1 do 1,5 minute) Zavračanje zavračanja negacijske skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov zagovorniške strani, nove podpore. (1 do 1, 5 minute) Zaključek. Ponovi se glavne točke predstavljenega govora. (20 sekund) Navzrkrižno zasliševanje (2 minuti) sprašuje 1. govorec negacijske skupine
Tretji govor zagovorniške skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, predstavitev glavnih točk sklepnega govora. Zavračanje argumentov negacijske skupine in zavračanje zavračanja negacijske skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov zagovorniške skupine, nove podpore. Analiza debate. Pregled najmočnejših točk spora v debati. Tehtanje argumentov. Zaključek Na kratko, udarno in čustveno se predstavi glavne točke tega govora. Zadnji apel na sodnike in publiko.
Negacijska skupina
Prvi govor negacijske skupine (5 minut) Uvod. Vzpostavi vzdušje, lahko je zgodba, primerjava, anekdota, apel na emocije, jezik lahko bolj barvit, pesniški kot kasneje v debati. Poleg tega v nekaj besedah bistvo negacijskega predmeta in negacijske strategije. Definicija trditve: negacijska skupina običajno sprejme definicijo, ki jo je postavila zagovorniška skupina. Zavrne jo le v primeru, ko je zagovorniška skupina postavila definicijo, ki ni fer oz. ne omogoča uravnotežene debate. Če se negacijska skupina ne strinja z definicijo trditve, ki jo je postavila zagovorniška skupina, mora razložiti zakaj se ne strinja in razložiti, zakaj definicija negacijske skupine, bolje definira trditev kot zagovorniška skupina. Kriterij: negacijska skupina lahko sprejme kriterij zagovorniške skupine oz. ga zavrne. V primeru, ko ga zavrne, mora razložiti, zakaj ga zavrača in pojasniti zakaj kriterij negacijske skupine bolj ustreza tej debati. . Argumentacijski nizi, ki se ne strinjajo/zanikajo trditev, največ 2 Zavračanje argumentov zagovorniške skupine. Zaključek Ponovno se na kratko predstavi glavne točke negacijskega predmeta in udarno zaključi. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 3. govorka zagovorniške skupine
Drugi govor negacijske skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, kaj je bistvo tega govora, napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo, bistvene točke. Zavračanje argumentov zagovorniške skupine. Zavračanje zavračanja zagovorniške skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov negacijske strani, nove podpore. Zaključek. Ponovno se na kratko predstavi glavne točke negacijskega predmeta in udarno zaključi.. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 1. govorka zagovorniške skupine
Tretji govor negacijske skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, kaj je bistvo tega govora, napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo, bistvene točke. Zavračanje argumentov zagovorniške skupine in zavračanje zavračanja zagovorniške skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov negacijske skupine, nove podpore. Analiza debate. Pregled najmočnejših točk spora v debati. Tehtanje argumentov. Zaključek Predstavitev glavnih točk v tem govoru. Zadnji apel na publiko in sodnike, da so argumenti negacijske skupine pomembnejši, tehtnejši od argumentov zagovorniške skupine in da naj zato sodnik odloči zmago negacijski skupini.
Trditev politik, strategij To so tiste trditve, ki uvajajo spremembe, ki želijo spremembe obstojočega stanja, tim. trditve politik, pogosto jih lahko prepoznamo tudi po uporabi besede “bi morali” Struktura govorov debat politik je drugačna od strukture govorov debat dejstev oz. vrednot, primeri debatnih trditev politik “Evtanazijo bi morali legalizirati.” “Podpiramo obdavčitev sladkih pijač in hrane.” “Primatom- živalim kot so opice in delfini bi morali podeliti enako pravico do življenja, do zaščite pred fizično bolečino in pravico do svobode gibanja kot jo imamo ljudje.”
Zagovorniška skupina Prvi govor zagovorniške skupine (5 minut) Uvod Zelo kratko, 10 sekund, predvsem apel na emocije, seveda povezano s problemom, o katerem se bo debatiralo. Problem, Definicija trditve je vključena v ta sklop. Seveda pa mora zagovorniška skupina predstaviti osnovne podatke o problemu, o kakšnem problemu pravzaprav govorimo, zakaj je to problem, za koga je to slabo, komu škodi, zakaj je nujno potrebna sprememba. Plan: načrt, kako bi rešili, zmanjšali problem. V tem delu mora biti obvezno definirano, kdo bo naredil spremembo in kako, na kakšen način, kakšni bodo stroški, kje se bo dobil denar. Argumenti – prednosti plana kaj se bo izboljšalo, zakaj je to dobro, 2 do 3 razlogi/argumenti. To je pri tem tipu debate najvažnejši, bistveni del. (2,5 – 3 minute). Zaključek, ponovno, zelo na kratko, apel na emocije, na kratko se ponovi glavne točke zagovorniškega predmeta, 10 sekund. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti) sprašuje 3. govorec negacijske skupine.
Drugi govor zagovorniške skupine (4 minute) Uvod Zelo kratko, predstavitev glavnih argumentov tega govora oz. napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo. Problem V primeru, da negacijska skupina ni prepoznala problema kot pomembnega, ga ni sprejela, mora zagovorniška skupina ponovno – Plan Zavračanje zavračanja negacijske skupine. Zagovorniška skupina mora na novo vzpostaviti svoje argumente. Uporabi nove podatke, drži se strukture, točka za točko. Argumenti: Zavračanje zavračanja negacijske skupine. Zagovorniška skupina mora na novo vzpostaviti svoje argumente. Uporabi nove podatke, drži se strukture, točka za točko. Zaključek, ponovno, zelo na kratko, apel na emocije, na kratko se ponovi glavne točke 2 govora. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 1. govorec negacijske skupine
Tretji govor zagovorniške skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, predstavitev glavnih točk sklepnega govora. Zavračanje argumentov negacijske skupine in zavračanje zavračanja negacijske skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov zagovorniške skupine, nove podpore. Analiza debate. Pregled najmočnejših točk spora v debati. Tehtanje argumentov. Zaključek Na kratko, udarno in čustveno se predstavi glavne točke tega govora. Zadnji apel na sodnike in publiko.
Negacijska skupina Prvi govor negacijske skupine (5 minut) Uvod Na kratko predstavi glavne točke negacijskega predmeta, apel na čustva. Zavrne ali sprejme problem Negacijska skupina ima na voljo različne strategije. – Lahko se strinja s problemom. Trdi, da je problem pomemben in da ga je potrebno rešiti, vendar se ne strinja z načinom, planom, kako ga reševati. – Trdi, da problem ni tako pomemben, da je minimalen, zadeva malo število ljudi, ne dela velike škode, obstajajo veliko pomembnejši problemi …. Išče pomanjkljivosti v planu zagovorniške skupine. Tudi tukaj ima negacijska skupina različne možnosti: – Trdi, da plan ne bo rešil problema. – Trdi, da plan zagovorniške skupine ne bo deloval in seveda dokazuje, zakaj. – Trdi, da bo plan zagovorniške skupine povzročil več škode kot koristi. – Negacijska skupina lahko predstavi tudi svojo rešitev problema, nov plan ( ni nujno, negacijska skupina naj dobro premisli, kdaj bo sprejela to taktiko). Išče pomanjkljivosti v prednostih. Tudi tukaj ima negacijska skupina na voljo različne strategije, da naštejem le nekatere. – Dokazuje, da so prednosti pravzaprav pomanjkljivosti. – Da so prednosti zanemarljive, minimalne. – Da so posledice usodne, da bodo poslabšale situacijo. – Da naštete prednosti povzročajo nove težave. Predstavi svoje argumente proti debatni trditve: 2 argumenta, pogosto se ta dva argumenta lahko uporabita že tudi za zavračanje zagovorniške skupine Zaključek. Povzame glavne točke tega govora. Emocionalno, udarno. Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 3. govornica zagovorniške skupine
Drugi govor negacijske skupine (4 minute) Nadaljuje z zavračanjem argumentov predstavljenih v 2. govoru zagovorniške skupine in na novo vzpostavi svoje argumente, zavrne zavračanje lastnih argumentov. Za podkrepitev svojih argumentov se uporabljajo novi podatki, dokazi. Ne uporabljaj tistih, ki so bili že predstavljeni v prvem govoru! Navzkrižno zasliševanje (2 minuti), sprašuje 1. govornica zagovorniške skupine Tretji govor negacijske skupine (4 minute) Uvod Strnjeno, kaj je bistvo tega govora, napovednik, kaj se bo v tem govoru zgodilo, bistvene točke. Zavračanje argumentov zagovorniške skupine in zavračanje zavračanja zagovorniške skupine. Ponovna vzpostavitev argumentov negacijske skupine, nove podpore. (1 do 2 minuti) Analiza debate. Pregled najmočnejših točk spora v debati. Tehtanje argumentov. (2 do 3 minute) Zaključek Predstavitev glavnih točk v tem govoru. Zadnji apel na publiko in sodnike, da so argumenti negacijske skupine pomembnejši, tehtnejši od argumentov zagovorniške skupine in da naj zato sodnik odloči zmago negacijski skupini (30 sekund).
Postavljanje vprašanj
- V tem debatnem formatu se uporablja navzkrižno zasliševanje. Vprašanja si sledijo takole: po zaključku prvega govora zagovorniške skupine tretja govornica negacijske skupine postavlja vprašanja prvemu govorcu zagovorniške skupine;
- po zaključku prvega govora negacijske skupine tretja govornica ali govorec zagovorniške skupine postavlja vprašanja prvemu govorcu, govornici negacijske skupine;
- po zaključku drugega govora zagovorniške skupine prvi govorec/govornica negacijske skupine postavlja vprašanja drugemu govorcu;
- po zaključkiu drugega govora negacijske skupine, pa prva govornica zagovorniške skupine postavlja vprašanja.
Za postavljanje vprašanj sta vsakemu, ki sprašuje na voljo 2 minuti. Spraševalec postavi vprašanje – ki naj bo kratko in jedrnato, izprašani mora na vprašanje odgovoriti. Ta čas ni namenjen ponavljanju argumentov ali dodatnemu komentiranju, marveč samo postavljanju vprašanj in odgovorov. S vprašanji želimo:
- dobiti pojasnilo, če ne razumemo dobro, kar je bilo povedano;
- opozoriti na šibkost predstavljenih argumentov, napako v sklepanju, napačnih podatkov, drugačne interpretacije;
- dobiti odgovor, ki koristi naši strani in našim argumentom.
Najboljša strategija pri vprašanjih je, da so nekatera pripravljena naprej, saj lahko predvidimo, kateri so napogostejši argumenti v debati, nekatera vprašanja debaterji in debaterke pripravijo med samo debato. Pri pripravi vprašanj se debatna ekipa lahko med seboj posvetuje in sicer med pripravljalnim časom. Raziskovalna naloga
Raziskovalna naloga, ki sto jo pripravile Klara Brežnik, Ana Lipovšek, Katja Petrič, Osnovna šola Lava, pod mentorstvom prof. Janje Rozman, pod naslovom Dodatek